4x1=1

1

Tovariš Strmoglavljen

Specialkin One Man Band Festival se je pričel s tako rekoč neopaznim prihodom zadržanega Tovariša Strmoglavljena na desnosprednji kvadrant odra, poleg podija, očitno bogato založenega z izplenom glasbene učilnice kake kraške osnovke. Piščali, ropotulje, kitara, Tovariš si je kot otrok v slaščičarni prilaščal vse, kar mu je prišlo pod prste ter v kombinaciji z mantričnim vokalnim izražanjem slikal halucinogene etno pokrajine, ob katerih bi si človek zaželel teleport nekam v Atakamo z in-flight obedom pejotla. Bistre glave Tovariš sicer ni najbolj prepričal, se je pa proti koncu nastopa nepričakovano in prav simpatično postavil na glavo in poskrbel za izviren "WTF" moment.

1+1

Alpha Strategy

Do strateške napake je prišlo ob nastopu Alpha Strategy (see what I did there?), saj je ob prvih zvokih iz dvorane prednost obdržalo postavanje na mrazu ob tobačnih hlapih, nevedoč, da ima Kanadčan v načrtu zelo kratek nastop. Tako kratek, da je ob koncu publika negotovo pogledovala naokoli, ali je to res že to. Tisto malo ujetega je zvenelo sicer povsem všečno, morda še najmanj neobičajno od vseh nastopajočih in tu pa tam približujoče se celo plesnosti kakega Venetian Snares-a. Za kaj več pa ni bilo časa.

1+1+1

iT / Irena Tomažin

V objemu publike je obvratni kotič Menze zavzela iT / Irena Tomažin. Izmenično prikupno zmedena in očarljivo coprniška je prekladala kasete in diktafone, se nasnemavala in presnemavala, nagovarjala in pela, vseskozi pa vztrajno, a nevsiljivo vsrkala prisotne v svoj edinstven svet, kjer je šepet bolj uničujoč kot najglasnejši krik, tisočkrat ponovljena beseda pa lepša kot katerikoli sonetni venec.

1+1+1+1

Zack Kouns

Zack Kouns itak ni imel možnosti. Bil je pač še en tam gori na odru, ki se nekaj zvira okoli raznih elektro-audio gedžetov in tuli v mikrofon, kar bi bilo pa Alpha Strategy sicer povsem na mestu, po Ireni pa je izpadlo odvečno, celo moteče. Morda se je tega zavedal tudi sam, saj je tudi on precej hitro zaključil. Je pa vsaj že par ur pred festivalom poskrbel za kratkočasenje z eno svojih boljših anekdot o trolanju biker barov po južnih ZDA. Organizatorjem tamkajšnjih koncertov je namreč najprej poslal njim všečne demote, na dejanskem nastopu pa je v gatah skakal po mizah med navijanjem saksofona, kar mu je v enem izmed barov prislužilo tudi krepke batine s strani nezajebantskih motociklistov. Teksas, stari, Teksas.

________________________________________________________________________________________

Črto pod One Man Band Festivalom je 17.1. v Menzi potegnil ofcar.